Primer asertivnosti je, ko se žena upre svojemu nasilnemu možu, mladostnik izrazi svoje nestrinjanje s kaznijo, ki se mu zdi krivična (npr. ko mu starš odvzame telefon), moški zahteva spoštovanje ob nasilnem vedenju svojega šefa. Vse to so dejanja kjer ohranjamo svoje osebno dostojanstvo in nas naredi velike. Na žalost pa nismo vedno sposobni tako ravnati in namesto, da bi rekli »NE« rečemo »JA«, se spravimo v sramotno situacijo, popustimo osebam, ki nas izkoriščajo.
RAZMISLITE:
- Ste si že kdaj očitali, ker ste bili tiho ali niste povedali kar ste si v resnici mislili, ko so vas
poniževali, od vas zahtevali nekaj kar niste želeli narediti? - Ste že kdaj občutili notranji boj med ogorčenjem zaradi razžalitve in strahom pred soočanjem
drugega z resnico?
Človek se lahko na vsakem koraku znajde v družbi manipulanta in vsak od nas lahko postane žrtev manipulacij. Kako manipulant najde osebo, ki jo želi izkoristiti? Najde osebo, ki se mu ne zmore upreti, je podredljiva, to je oseba, ki je za manipulanta kot nektar za čebelo. Izkoriščevalske osebe so neuvidevne in imajo rade osebe, ki so odvisne v odnosih (zasvojenost z odnosi), prepoznajo jih po komunikaciji
(izmikajoči pogled, tih govor, napeta drža, sprejemajočih gibih-nespoštljiva beseda, odmahne z roko »saj ni nič, nasmešek«, stalno opravičevanje, pretirana prijaznost.
Primer 1: Žena, ki neprestano privlači moške, ki jo izkoriščajo pri tem pa žena misli, da je vesolje (Bog) kriv za njeno nesrečo kar pa ji preprečuje uvid v to, da je ona sama tista, ki s svojo pretirano uslužnostjo- vse naredi za njih, priteguje manipulativne moške.
Primer 2: Posloven moški, srednjih let, ki vsem v poslu reče DA, nato pa se vedno pritožuje nad svojimi poslovnimi partnerji kako so neorganizirani, lažnivi, nepošteni, a v resnici je on tisti, ki sprejema sodelovanje z njimi in obenem njihovo vedenje do njega. Vedno, ko sklonimo glavo in se podredimo ali ugodimo nerazumni prošnji, močno poškodujemo samozavest-se prebičamo. Kratkoročno nam pomaga, da zmanjšamo stres in nelagodje, ki je posledica tesnobe, a nato se pojavi sram, ker smo izdali samega sebe. Pojavi se bolečina moralnega neuspeha, nespečnost-razmišljanje o dogodku, obljube, da se nikoli več ne bo ponovilo. Kaj se dogaja? Je mnenje drugih res tako pomembno, da se raje pomirimo s sovražnikom, kot da bi rešili ljubezen do sebe? Ponižanje sebe se pogosto dogaja v situacijah, ko naše življenje ni ogroženo ampak gre za grožnje, ki niso življenjsko nevarne, a se vseeno umaknemo. Ko se postavimo zase, hkrati branimo svojo čast in preprečujemo slabljenje svojega pravega »jaza«.
Asertivnost je treba pravilno odmeriti
Veliko ljudi, ki skuša preiti od podredljivosti k asertivnosti, si sprememb želi prehitro in zapade v nasilnost (do sebe, drugih) in nihanje med podredljivostjo in agresivnostjo se nadaljuje dokler oseba ne doseže funkcionalnega in zdravega ravnovesja (okrepitev sebe). To obdobje nihanja zahteva posebno pazljivost (nasilje nad otroki, partnerjem,…).
Primer nihanja med agresivnostjo in podredljivostjo: Žena je žrtev psihičnega nasilja iz strani svojega moža ona pa to nasilje prenaša s sklonjeno glavo, obmolkne ob njem in se v svoji koži zelo slabo počuti obenem pa se ga tudi boji. Nato se žena odloči, da želi poiskati strokovno pomoč, ker ji je dovolj sklanjanja glave, želi, da jo mož spoštuje. Ko žena spozna s pomočjo strokovnjaka tehnike asertivnosti prične teorijo prenašati v prakso. Ko pride z možem domov iz kina jo prične mož kot običajno poniževati, a ona se spomni, da se lahko postavi zase in zagrabi uokvirjeno sliko in jo zaluča v moževo glavo. Mož je začuden, žena pa hvaležna svetovalcu, terapevtu in ponosna nase ter možu privošči krvaveče čelo. Kaj se je zgodilo s to ženo? Razneslo je njeno jezo, ki se je nabirala leta v njej, srečanje z asertivnostjo je bil izziv za njo, ki ga mora preizkusiti, terapevtove informacije pa je uporabila sebi v prid. Vendar cilj asertivnosti ni poškodovati drugega ampak ubraniti sebe in se utrditi in s svojimi besedami ustavljamo nasilno vedenje drugega. Pri psihičnem nasilju lahko osebi jasno in na spoštljiv način povemo, da nismo več pripravljeni prenašati takšnega vedenja. Ne glede na sogovornikov odziv svojo jezo izrazimo na časten način in povemo častno kaj čutimo. Asertivnost nam omogoča, da izpustimo paro in izkoristimo svojo pravico, da se nasilnežu upremo. Če nas sogovornik še naprej ne bo spoštoval lahko izkoristimo svojo pravico odhoda iz odnosa (ločitev, odpoved, prenehanje prijateljstva, otrok pove resnico o nasilju pristojnim,…). Lahko osebo zapremo v omaro, zlomimo palico na glavi, a nas ne bo umirilo, ker potrebujemo psihično osvoboditev. Ni naša naloga uničiti sogovornika ampak strah, ki nas ovira pri zaščiti sebe. Asertivno vedenje pa nam omogoči pot od naše notranjosti do zunanjosti.
Primer profesorja: nihče ga ne upošteva od učencev, ponoči ne spi, ima bolečine v telesu, norčevali so se iz njega… gre k strokovnjaku in sliši za asertivnost… ko pride naslednjič je njegova drža pokončna, brada privzdignjena in pove, da so na izpitu vsi učenci padli.
Včasih nas zamika maščevanje in ob tej misli dobimo zloben nasmeh, a asertivnost ni nasilje, samospoštovanje ne bomo dosegli z uničenjem tistih, ki nas motijo ampak tako, da jih pogumno razkrinkamo. Če asertivnost ne zadošča obstaja možnost poštenega in pogumnega umika. O pogumu bomo govorili v eni izmed naslednjih ED.
Kdaj asertivnost ni primerna?
Z asertivnostjo pa ne moremo vedno spremeniti vedenja druge osebe do nas, takrat posežemo po drugih tehnikah. Namreč, če nam grozi spolno ali fizično nasilje je dobra tehnika borilna veščina in ne izražanje naših čustev. Asertivnost ni namenjena pri premagovanju fizičnega in spolnega nasilja čeprav je namenjena tudi uporu proti nasilju.
Primer: Učenec je bil spolno zlorabljen iz strani učitelja, zato se družina odloči, da bo zlorabo prijavila kljub temu, da se zavedajo, da bo otrok verjetno izključen iz šole. Po opravljeni preiskavi ga ravnatelj res izključi, a starši in otrok to ni presenetilo, ker so bili pripravljeni na te posledice, sprejeli so tveganje in so se bili pripravljeni z njim boriti. Na žalost vsakodnevne situacije ne dajejo možnosti prostora za razmislek, da bi lahko predvideli kakšne bodo posledice naših odločitev in da bi se imeli možnost odločati ali smo pripravljeni sprejeti katerekoli posledice. Toda, ko oseba usvoji asertivno vedenje in ga dovolj zvadi, postane njena sposobnost obrambe samodejna, zato ji pred vsakim asertivnim dejanjem ni potrebno veliko razmišljati. Ko se je potrebno odzvati postanemo hitrejši in spretnejši.
Tri situacije, ko asertivnost ni priporočljiva:
- Ko smo žrtev nasilnega okolja: kjer življenje ni več vrednota je potrebno prihraniti asertivnost za okolje kjer življenje je vrednota. Ko nekdo v nas meri s pištolo nam ne bo padla na pamet asertivnost (»Gospod, ogorčeno protestiram zaradi vašega delikventnega ravnanja, ki ogroža moje državljanske pravice.«)
- Ko asertivno vedenje po nepotrebnem prizadene drugega: Tukaj moramo ponovno premisliti, če je asertivnost primerna. Osebe, ki stresajo grobo odkritost, so neznosne (»Tvoji čevlji mi niso všeč, ni mi všeč kako govoriš, tvoje šale so zanič, ne jej tako grdo, prhljaj imaš, debela si.«). To so osebe, ki so dlakocepske, neobčutljive za bolečino drugih, to je najokrutnejša krepost, ki ne pozna izjem. V biološkem smislu človek ni ustvarjen za morjenje in vojskovanje, v svojem bistvu ne želimo žaliti drugih ljudi. Lahko se odločimo ali bomo drugim škodili ali ne, odgovorni smo za svoja dejanja.
- Ko je družbena cena previsoka: vsakdo, ki prične ravnati asertivno lahko osupne kako visoko družbeno ceno mora plačevati za to. Količina prijateljev se prepolovi, namreč večina ljudi neposredno in iskreno mnenje odbija, čeprav je sočutno in zmerno. Če je oseba zelo odvisna od pohvala in ji je socialni ugled pomemben se ji lahko asertivno vedenje zdi silno neprijetno. Večina asertivnih ljudi ima le malo prijateljev, a ti so pravi.